Leto je spet naokoli in 25. junija, na državni praznik, smo se spet zbrali člani Veteranske skupine pri Faniki in Srečku. Manjkala sta edino Drago in Nada, ker sta uživala na morju. 25 let se zbiramo pri Faniki in Srečku na Kozjaku pri njima doma. Eno leto je srečanje odpadlo, drugače bi bilo že 26.
Veselo druženje smo pričeli ob 10. uri in se družili nekje do 18. ure, drugi še malo dlje. Srečko in Fanika sta se lani poslovila in prenehala obiskovati srečanja in izstopila tudi iz Društva Nova pot Radenci. Zaradi zdravstvenih težav sta prenehala, saj Srečko zelo pogosto obiskuje zdravnike in pravi, da je kar naporno vse usklajevati. Tudi Fanika ni pri najboljšem zdravju. Že lani sta nas povabila, da bosta še letos pripravila piknik. Z veseljem smo se ga mi tudi udeležili. Ob prihodu nas je čakala senca in obložena miza z narezki. Pripravila sta tudi dobrote za žar. Letos je to delo opravljal Milan. Moramo se mu zahvaliti za njegovo delo, ki ga je opravil z odliko. Na mizah ni manjkalo sadja za osvežitev v tej vročini. Zahvaliti se moram tudi Jožiki in Srečku ml., da so pripravili mize v senci. Ženske smo spekle pecivo kot običajno, tudi tega ni manjkalo. Milan in Nena pa sta poskrbela za sladoled, (kornete, lučke), ki so nam prijale ob vročem dnevu za ohladitev. Ker je vreme bilo prevroče za kakšen krajši pohod, smo ostali v senci v sproščenem pogovoru. Letos sta se nam pridružila tudi Božo in žena Gabi iz Lendave. Božo je pred leti vodil tudi klub v Lendavi, tako so prijateljske vezi ostale.
Ta piknik je dal še večjo težo in pridih, saj sta Srečko in Fanika 26. junija praznovala 50 let skupnega življenja in sicer zlato poroko. Vsi zbrani smo jima zaželeli veliko let, zdravja, sreče in manj neprijetnih trenutkov, ki so se dogajali. Mislim, da sta lahko ponosna na sebe, kljub slabim zdravstvenim težavam, nista obupala, skupaj ju je držala ljubezen in zvestoba. V tem obdobju sta zgradila dve hiši, prvo sta podarila nečakinji in njeni družini, drugo manjšo pa uporabljata sama. Tako, da jima bo lažje, saj imata zraven svoje domače.
Vsi se iskreno zahvaljujemo za povabilo že naslednje leto in za vse kar sta nam spet pripravila, da smo se lahko družili, uživali v hrani in hladni pijači. Srečni, zadovoljni in veseli, polni lepih vtisov smo se odpeljali vsak proti svojemu domu.
Marija Sitar
Lenart, 8. 7. 2026
